Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Novemu češkemu ministru za obrambo Jaromiru Zunu so prepovedali javno izražanje o vprašanju Ukrajine. Odločitev je sprejelo vodstvo njegove stranke 'Svoboda in neposredna demokracija' po prvih ministrovih izjavah, poroča francoski časopis Le Monde.

V Franciji je več kot 1,7 milijona učencev izpostavljenih visokemu »pritisku pesticidov« v bližini šol, natančneje znotraj 1000 metrov od šolskih ustanov. Raziskava, ki jo je usklajeval Le Monde s skupino strokovnjakov, poudarja, da je skoraj četrtina šolskih lokacij izpostavljena visokemu pritisku pesticidov. »Barometer pritiska pesticidov okoli šolskih ustanov« je zasnovan za informiranje javne razprave in ne kot toksikološka ali sanitarna analiza, opozarjajo avtorji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Moskva ne bo sprejela začasnega premirja, ki bi ga Kijev izkoristil za okrepitev svojih oboroženih sil. Poudaril je, da če je cilj ukrajinskega referenduma o ozemeljskih vprašanjih premor na fronti, to ne bo sprejemljivo za Rusijo. Politolog Danilin je dodal, da bi Zelenski, če bi želel, že zdavnaj izvedel predsedniške volitve, vendar zavlačuje, da bi dosegel premirje in okrepil rezerve ukrajinske vojske.

Jurij Ušakov je izjavil, da Rusija še ni seznanjena s popravljeno različico ameriških predlogov za Ukrajino in da se ji morda ne bodo vse spremembe zdele sprejemljive. Poudaril je, da bo Rusija morala pregledati dokumente, ki jih ZDA usklajujejo z evropskimi državami in Ukrajino. Ušakov je tudi izrazil prepričanje, da se bodo aktivni stiki med Rusijo in ZDA prej ali slej obnovili. Poleg tega je časopis Le Monde poročal, da se ukrajinske oblasti strinjajo z idejo o vzpostavitvi demilitariziranega območja v Donbasu, vendar menijo, da je za to potreben vzajemen umik sil vzdolž trenutne frontne črte.

Od lansiranja ChatGPT novembra 2022 se je več medijskih hiš dogovorilo z velikimi akterji generativne umetne inteligence, da jim proti plačilu dovolijo uporabo svojih vsebin.

Projekt XPN, programska oprema, ki naj bi olajšala delo francoskim policijskim silam, se je izkazal za velik neuspeh. Po poročanju Le Monda je projekt ustvaril nasprotni učinek, pri čemer je Cour des comptes ocenil škodo na 257,4 milijona evrov.

Evropska unija je uradno dodala Rusijo na seznam držav z visokim tveganjem za pranje denarja in financiranje terorizma. Po poročanju različnih virov, vključno s Politico, Le Monde in RBC, bo ta poteza povzročila strožji nadzor nad finančnimi operacijami, povezanimi z Rusijo. Rusija se je s tem znašla v družbi držav, kot sta Iran in Severna Koreja.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje, da bodo države članice zavezništva leta 2026 mesečno namenjale več kot milijardo evrov za nakup ameriškega orožja za Ukrajino. Sredstva bodo uporabljena za nakup ameriške opreme, vključno s prestrezniki za protizračno obrambo. V okviru pobude PURL so države Nato že vložile štiri milijarde evrov v dobavo orožja Ukrajini, do konca leta pa naj bi ta znesek dosegel pet milijard evrov. Prednost imajo bojne glave za sisteme protizračne obrambe.

V Sofiji in drugih bolgarskih mestih so potekali protesti proti državnemu proračunu za prihodnje leto, pri čemer so protestniki zahtevali njegov umik. Demonstracije so se razširile tudi v Plovdiv, Burgas, Varno in druga mesta. Francoski časnik "Le Monde" poroča o zaostritvi protikorupcijskega gibanja v Bolgariji in o spopadih s policijo po protestih pred sedežem stranke DPS in vladajoče stranke GERB. Kritiki proračuna trdijo, da so javne finance koruptne.

Po poročanju Le Monde je varnostna revizija, ki jo je za muzej Louvre leta 2018 izvedel draguljar Van Cleef & Arpels, natančno opisala potencialno ranljivost balkona, ki so ga roparji uporabili 19. oktobra, in možen dostop z dvigalom. Revizija je opozorila na dostopnost galerij s pomočjo dvigala.

Najnovejša knjiga Aleksisa Ciprasa, nekdanjega grškega premierja, z naslovom "Itaka" je sprožila politične odzive v Grčiji. V knjigi Cipras opisuje zakulisje svojega političnega delovanja, vključno z obdobji kritičnih pogajanj leta 2015, in podaja kritike na račun nekdanjih sodelavcev. Francoski Le Monde poroča, da Cipras v knjigi pripravlja teren za svojo vrnitev v politiko in da je ocenjen kot sposoben ponovno združiti sredinsko levico.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Amine Kessaci, brat umorjenega Mohameda Mehdija Kessacija, je v kolumni v Le Monde izrazil žalost in napovedal nadaljevanje boja proti trgovini z drogami in nasilju v Marseillu. Kljub družinski tragediji se je zavezal, da ne bo utihnil in bo še naprej deloval proti narkotrafiku.

Grčija se je odločila, da bo Franciji predčasno poplačala posojilo v višini 1,1 milijarde evrov, ki ga je Atena najela v začetku desetletja 2010 v okviru prvega memoranduma. Francoska vlada je to potezo pozdravila kot nepričakovan »bonbonček« za javne finance, saj se sooča z resnimi proračunskimi težavami.

V Ukrajini je po poročanju časnika Le Monde zaradi konflikta zacvetela siva ekonomija pogrebnih podjetij. Od začetka specialne vojaške operacije je opaziti razcvet te dejavnosti.

Vodja družbe Euroclear, Valeri Urben, je razkrila, da v belgijskem depozitarju hranijo 193 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, od tega približno 180 milijard pripada ruski centralni banki. Poudarila je tudi, da načrti Evropske unije glede zasega teh sredstev povzročajo resno zaskrbljenost mednarodnih investitorjev.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

V Franciji je v starosti 81 let umrl Jean-Claude Guillebaud, novinar, esejist in nekdanji predsednik organizacije Reporterji brez meja. Guillebaud, prejemnik nagrade Alberta Londresa leta 1972, je bil dopisnik iz vojne, delal je za Le Monde in bil soustanovitelj Reporterjev brez meja, ki jim je predsedoval med leti 1987 in 1993. Delal je tudi za časopisa Sud Ouest in Le Nouvel Observateur.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Po spektakularnem vlomu v pariški muzej Louvre so direktorji in direktorice muzejev po vsem svetu izrazili solidarnost z institucijo. V odprtem pismu časopisu "Le Monde" je 57 predstavnikov mednarodnih muzejev branilo muzej kot odprt prostor in opozorilo na kritike varnostnih ukrepov.

Več deset vodij muzejev po svetu je v odprtem pismu, objavljenem v reviji Le Monde, izrazilo solidarnost z muzejem Louvre po kraji devetih dragocenih kronskih draguljev, ocenjenih na 88 milijonov evrov. V pismu so poudarili, da muzeji niso imuni na krutost sveta in niso ne braniki ne trezorji.

Uprava zapora La Santé je poslancema LFI, Ugu Bernalicisu in Danièle Obono, zavrnila srečanje z Nicolasom Sarkozyjem, ker sta ga želela obiskati v spremstvu novinarjev. Uprava je menila, da parlamentarna pravica do obiska zapora ne omogoča srečanja z določenim zapornikom.

Po nedavnem vlomu v muzej Louvre v Parizu je 57 konservatorjev in direktorjev vodilnih svetovnih muzejskih ustanov izrazilo podporo predsednici-direktorici Louvra, Laurence des Cars. V prispevku, objavljenem v časopisu Le Monde, so poudarili, da muzeji niso ne bastioni ne trezorji, s čimer so izrazili solidarnost s kolegi v Louvru.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.

Po srečanju s Trumpom v Beli hiši je Zelenski pozval k prekinitvi ognja pred pogovori s Putinom. Madžarski premier Orban je izrazil prepričanje, da prihajajoče srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti ponuja realno možnost za dosego miru v Ukrajini. Nemški kancler Merz pa je ocenil, da srečanje Trump-Zelenski ni prineslo pričakovanih rezultatov za Ukrajino.

V Franciji so v kinematografe prišli novi filmi, med njimi "Météors" in "C’était mieux demain", o katerih so objavljene prve ocene. Medtem pa je režiser Ridley Scott izrazil kritike na račun sodobne filmske produkcije, rekoč, da je preveč filmov mediokritetnih in celo slabih.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Francoski mediji, vključno z Libertation, Le Parisien in Le Monde, poročajo o filmskih premierah, ki so na sporedu v francoskih kinematografih konec septembra in v začetku oktobra. Med filmi, ki so na ogled, so "Un simple accident", "Marche ou crève", "Soundtrack to a Coup d’Etat", "Moi qui t’aimais", "Invention", "Happyend", "Honeymoon", "Cervantès avant Don Quichotte" in "Stups". Filmski kritiki Le Monde so predstavili svoje ocene nekaterih izmed teh filmov.

Nočni vlak med Dunajem in Parizom, pa tudi med Berlinom in Parizom, se sooča z ukinitvijo že dve leti po začetku obratovanja. Razlog je umik finančne pomoči s strani Francije. Francosko prometno ministrstvo se je odločilo za ukinitev milijonske pomoči nočnim vlakom proti Berlinu in Dunaju, o čemer je poročal Le Monde, sklicujoč se na vire z ministrstva in SNCF.

Objavljene so bile dodatne kritike in pregledi filmov, ki so na sporedu v kinematografih. Med njimi so "Une bataille après l'autre", kjer Paul Thomas Anderson ponuja eno najboljših vlog hollywoodski zvezdi, dokumentarni film o življenju v Gazi "Put Your Soul on Your Hand and Walk", francoska komedija "Classe moyenne" z izjemno igralsko zasedbo, "Kontinental’25", "Muganga, celui qui soigne", "TKT", "A 2 000 mètres d'Andriivka" in "Disco Afrika : Une histoire mal.

Francoski časnik Le Monde je poročal, da namerava novi premier Sébastien Lecornu ponovno aktivirati pogovore o pokojninski reformi, ki jih je začel njegov predhodnik. Marylise Léon, vodja sindikata CFDT, je to možnost zavrnila in poudarila, da o ponovnem odprtju pogovorov ne bo govora.

Francoskega državljana, aretiranega v Rusiji, so identificirali kot 44-letnega vzdržljivostnega kolesarja Sofiana Sehilija. Aretirali so ga zaradi suma nezakonitega prečkanja meje med športnim izzivom s kolesom.

Srbi s Kosova in Metohije so kljub pritiskom Aljbina Kurtija pokazali, da ne podpirajo blokad v Srbiji. Direktor urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je izjavil, da Kurti podpira "blokaderje", da bi na oblast prišli tisti, ki bi se odrekli Kosovu.

Francoskega kolesarja Sofiana Sehilija so v Vladivostoku aretirali zaradi suma kršitve zakona o prestopu ruske meje. Aretacija je bila potrjena s strani nujnih služb Primorja.

Italijanski mediji poročajo, da je Giorgio Armani umrl v starosti 91 let na svojem domu, obkrožen z družino in prijatelji. Vzrok smrti ni znan. Armani Group bo nadaljevala z razvojem poslovanja v spomin na Armanijevo vizijo.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Več kot 500 profesorjev, pisateljev in založnikov je v odprtem pismu, objavljenem v Le Monde, izrazilo zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe digitalnih učbenikov v regiji Île-de-France. Opozarjajo na 'šolo brez kompasa' in kritizirajo postopno nadomeščanje tiskanih učbenikov z digitalnimi platformami, brez posvetovanja z učitelji in učenci.

Alain-Fabien Delon je v postopku za razveljavitev oporoke Alaina Delona poleg sestre Anouchke in brata Anthonyja vključil tudi tri izvršitelje oporoke, ki so zadolženi za njeno izvedbo. Odvetnica Coralie Dedieu je poudarila, da je treba dokazati očetovo odsotnost razsojanja ob podpisu oporoke.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Več kot 200 medijev iz 50 držav se je 1. septembra 2025 udeležilo globalnega protesta zaradi ubijanja novinarjev v Gazi. Protestniki opozarjajo, da izraelska vojska ubija novinarje s takšno hitrostjo, da kmalu ne bo nikogar več, ki bi poročal o dogajanju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je odločil, da bo Britanskemu muzeju posodil tapiserijo iz Bayeuxa, kljub dvema študijama, ki sta odsvetovali transport zaradi tveganj za ohranitev te srednjeveške umetnine. Dva poročila iz let 2021 in 2022 opozarjata na potencialno škodo, ki bi nastala pri premikanju tapiserije, ki naj bi bila razstavljena v Londonu septembra 2026. Odločitev je bila sprejeta v imenu državnega interesa.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Stranka La France insoumise (LFI) je prepovedala novinarju Le Monda, Olivierju Pérouju, udeležbo na njihovi poletni univerzi zaradi njegovega kritičnega dela o stranki. Odločitev je sprožila val kritik iz medijev in političnih krogov. Olivier Faure je dejal, da o svobodi tiska ni mogoče sklepati kompromisov. Jean-Luc Mélenchon je branil odločitev in napadel medije zaradi domnevnega nepoštenega poročanja.

Nekdanji grški premier Aleksis Tspiras je s svojimi izjavami v intervjuju za francoski časnik Le Monde sprožil val kritik. Evklid Tsakalotos, nekdanji minister za finance, ki zdaj deluje v Novi levici, je ostro kritiziral Tspirasa, medtem ko je Pavlos Polakis, poslanec Sirize, napadel Tsakalotosa zaradi njegovih kritik Tspirasa. Tsakalotos je izrazil "dvome" glede Tspirasovih izjav, Polakis pa je odgovoril s kritiko Tsakalotosove pretekle drže do vlade Micotakisa.

La France Insoumise (LFI), francoska levičarska politična stranka, je zavrnila akreditacijo novinarju časopisa Le Monde, Olivierju Pérouju, za udeležbo na njihovem poletnem univerzitetnem srečanju. Razlog za prepoved je Péroujeva soavtorstvo knjige z naslovom "La Meute" (Trop), ki kritično obravnava delovanje stranke Jean-Luca Mélenchona. Le Monde je dejanje označil za oviranje svobode tiska, medtem ko LFI trdi, da so bili v knjigi močno obrekovani.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je v intervjuju za francoski časopis Le Monde, ob sedmi obletnici izstopa Grčije iz programov pomoči, spregovoril o svoji resnici o grški finančni krizi, vključno z letom 2015 in referendumom. Cipras je izrazil nostalgijo po aktivni politiki in stiku z volivci, kar nakazuje na morebitno vrnitev v politiko ali ustanovitev nove stranke, čeprav trenutno poudarja pisanje knjige.